Oče in njegov slušni aparat
Moj oče ima 80 let, vednar še želi čisto vse narediti sam. Nikoli ne bo povedal, kaj mora narediti ali pa da se slabo počuti. Tako tudi nisem vedela, da slabo sliši. Ko sem ga obiskala, pa sem bila presenečena, ker je imel na probi slušni aparat. Je res, da smo se že pogovarjali o tem, da od nekdaj slabo sliši, vendar pa nikoli ni omenil, da bi potreboval slušni aparat. Nikoli ni niti omenil, da bi opravil pregled sluha.
Ko sem na njegovem ušesu videla slušni aparat, sem bila presenečena. Vprašala sem ga, zakaj je bil slušni aparat potreben, če nikoli ni govoril, da tako slabo sliši. Potem pa mi je le povedal, da se že nekaj časa slabo počuti, ravno zaradi tega, ker ne sliši dobro. Ker ga je to začelo motiti, posebej, ko je bil v družbi prijateljev, se je odločil za pregled sluha. Povedal mi je, da slušni aparat ni tako nujno potreben. Če bi bil samo doma, si ga ne bi kupil. Tako pa je družabni človek in ga je v družbi začelo precej motiti, ko ni slišal, kaj se pogovarjalo. Ko mi je vse to povedal, sem ga razumela. Bila sem sicer jezna, da mi tega ni povedal že prej. Lahko bi mu pomagala izbrati slušni aparat.
Vendar moj oče ima prijatelje, ki so mu svetovali in lahko rečem, da se je glede tega dobro pozanimal sam. Sedaj je malo drugače, ko ima oče slušni aparat. Občutek imam, da sem včasih zanj preglasna, vendar noče nič reči. Tako da se sedaj sama opozorim, da nisem preglasna, ko se z njim pogovarjam. Ponosna sem na svojega očeta, da še danes, pri teh letih, tako zelo pazi na svoje zdravje in je poln energije. Vem pa tudi to, da ga bo sedaj slušni aparat rešil, da bo še naprej hodil med ljudi in imel svojo družbo.
…