Dvaindvajset let sem delala kot administratorka v tovarni. Ko so jo pred dvema letoma zaprli, sem ostala brez službe in brez načrta. Imela sem 50 let in zdelo se mi je, da me nihče več ne bo zaposlil. Na zavodu za zaposlovanje so mi ponudili več tečajev in najbolj me je pritegnil digitalni marketing za mala podjetja.

Na prvem srečanju sem bila najstarejša v skupini. Ob meni so sedeli dvajsetletniki, ki so znali vse o družbenih omrežjih, jaz pa sem komaj odprla svoj profil. Predavateljica je opazila mojo negotovost in mi po uri rekla, da digitalni marketing ni le tehnika, temveč razumevanje ljudi, in tega imam po letih dela s strankami veliko.

Tečaj, ki ga je pokrival digitalni marketing, je trajal štiri mesece. Učili smo se pisanja besedil, oglaševanja na družbenih omrežjih, spletnih analitik in priprave e-novic. Doma sem vadila do polnoči.

Za zaključno nalogo sem izbrala majhno cvetličarno v svojem kraju, ki je imela le stran na družbenem omrežju brez objav. Lastnici sem pripravila načrt za tri mesece, z objavami, fotografijami šopkov in kratkimi nasveti za nego rastlin. Po dveh mesecih se je število naročil po spletu podvojilo, digitalni marketing pa je postal njena najcenejša reklama.

Lastnica cvetličarne me je priporočila prijateljici s frizerskim salonom, ta pa naprej. Danes sodelujem s sedmimi malimi podjetji v Kranju in okolici. Delam od doma, digitalni marketing za vsako stranko mi vzame nekaj ur na teden, zaslužim pa več kot v tovarni.

Največja prednost je, da dobro poznam svoje stranke. So ljudje moje generacije, ki se bojijo tehnologije enako kot jaz pred dvema letoma. Razložim jim, da digitalni marketing ni čarovnija, ampak redno delo, podobno kot urejanje izložbe.

Ko sem lani praznovala 52. rojstni dan, so mi stranke poslale velik šopek iz cvetličarne, s katero se je vse začelo. Na kartici je pisalo, da sem jim pokazala, da ni nikoli prepozno. Še vedno se mi zdi neverjetno, da mi je digitalni marketing pri petdesetih odprl vrata, ki sem jih imela za zaprta.